Strokovni izlet OZVVS Škofja Loka na Primorsko

Zgodaj zjutraj, v petek 18.10.2024, smo se z avtobusom SV odpeljali iz Škofje Loke proti Primorski. Po pozdravnem govoru predsednika Pavla Jereba in postanku na kavi, nas je na parkirišču pred vojašnico Janka Premrla Vojka čakal naš celodnevni vodnik g. Mitja Močnik. 

Naš prvi ogled v Vipavi je bilo pokopališče 1. svetovne vojne. Vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne se nahaja ob mestnem pokopališču. Na njem je pokopanih 400 avstro-ogrskih vojakov različnih narodnosti, ki so v letih od 1915 do 1917 umrli za posledicami ran na soški fronti ali bolezni v bližnji vojaški bolnišnici. Pokopališče je ohranjeno v celoti, manjkajo napisne ploščice pokopanih. 

Drugi ogled je bil tudi na pokopališču, vendar na civilnem mestnem pokopališču, kjer nam je g. Mitja povedal o dveh Egipčanskih sarkofagih. Na pokopališču sta dve enaki, iz 19. stoletja zgrajeni grobnici družini Mayer in Lanthieri. Poleg njiju stoji grobnica družine Lavrin - Hrovatin z dvema granitnima egipčanskima sarkofagoma, odkritih v 4. ali 5. dinastiji pri Kefrenovi piramidi v Gizi v Egiptu. V Vipavo ju je leta 1845 prinesel Anton Lavrin, avstrijski konzul v Egiptu.  Gre za dva od doslej znanih šestih sorodnih sarkofagov na svetu.

Približno 10 minut hoje smo potrebovali do starega mestnega jedra Vipave. G. Mitja nas je popeljal do Vipavskega parka ali parka Lanthierijeve graščine, kjer nam je pred vodometom razložil vse o starem gradu, ki je na vzpetini nad mestom, graščini Lanthierijev, takratnem obzidju in samem parku. Pot smo nadaljevali čez nekaj mostov do izvirov reke Vipave. Vipava je edina reka v Evropi, ki ima deltast izvir, zato tudi nekateri pravijo, da so to »Male Benetke«. Glavna izvira reke Vipave sta Podskala in Podfarovž, ki se nahajata nekaj metrov stran od Glavnega trga, za Lanthierijevo graščino. Oba izvira ob večjem deževju zelo narasteta. So pa še izvir v Jami, izvir za Taborom, v Sležencu in Podlipci. Po ozkih ulicah smo se sprehodili do glavnega trga, starega trga, si ogledali cerkev sv. Štefana, nadaljevali do vojašnice in vstopili v vojaški muzej 1. svetovne vojne, katerega ureja prav g. Mitja Močnik.

Prikazal in približal nam je del bojišča in zaledja bojne vrste na Krasu z avstro-ogrske strani. Muzej deluje od leta 1978 in prikazuje najdene, izkopane, zamenjane ali kupljene predmete s položajev avstro-ogrskih ali italijanskih enot  na soški fronti. Muzej prikazuje imitacijo avstro-ogrske prve vrste na Krasu, pomoči za težje ranjence, delavnico za mizarja, krojača, čevljarja in kovača; poveljujoči bivalni in delovni prostor, kaverno in strelski rov. Razstavljenih je več tisoč osebnih predmetov vojakov od žlice do raznega orožja.

Po ogledu muzeja in kosilu v vojašnici Janka Premrla Vojka smo se odpeljali v naselje Rožna Dolina. Postali smo na mestu kjer se je zgodil spopad za mejnem prehodu Rožna Dolina 28. junija 1991 v Rožni dolini, naselju s približno 1000 prebivalci, ki se nahaja 1,5 km južno od mesta Nova Gorica. Mitja je bil udeleženec v tem spopadu. Povedal nam je dogodke; za vsak tank, za vsako osebo, za vsakega civilista, za vsakega vojaka JA in vsakega pripadnika TO; kaj so delali, kako so se premikali, kaj so načrtovali. Opisal nam je sam spopad, kako je potekal in kako se je srečno zaključil za Slovenijo.

Zadnji postanek je bil pomnik miru na Cerju. Vožnja skozi Šempeter pri Gorici, skozi vas Miren, po ridah na pobočje Lokvice, kjer je žalosten pogled na ožgana drevesa od velikega požara na Krasu leta 2022 vse do vrha Cerja. Na Cerju nas je Mitja najprej orientiral, nam pokazal smeri vasi in hribovje v okolici. Nazadnje pa še potek soške fronte od kod do kod je potekala, kje so bile glavne postojanke, taverne itd.

Vstopili smo še v muzej imenovan »Pomnik braniteljem slovenske zemlje na Cerju«. Ogledali smo si film in razstavo slik na temo I. svetovne vojne. Na vrhu stolpa pa še čudovit širok pogled na severni  del Jadranskega morja, Furlanijo,  Dolomite, Julijske Alpe, Vipavsko dolino in okoliške italijanske in slovenske vasi. Pred muzejem še skupinska slika. Domov smo se vrnili v poznem popoldnevu.

Ob tej priliki bi se g. Mitji Močniku za prijazno celodnevno vodenje po strokovnem izletu, za izčrpne informacije na vseh mestih, v imenu OZVVS Škofja Loka še enkrat iskreno zahvalil.